Prof. dr. Marko Jesenšek (1960) je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru predava staro cerkveno slovanščino, zgodovino slovenskega jezika, kulturno zgodovino Slovencev in jezikovno politiko. Doma in v tujini je objavil 12 samostojnih monografij in dve v soavtorstvu ter 178 znanstvenih razprav v slovenščini, angleščini, nemščini, madžarščini, češčini in poljščini; organiziral je 54 domačih in mednarodnih znanstvenih simpozijev; njegova bibliografija v Cobissu obsega 888 enot. Slovensko lingvistično vedenje je obogatil z izvirnimi raziskavami prekmurskega knjižnega jezika, ki take analize pred njim še ni bil deležen. Med drugim je bil predsednik Slavističnega društva Slovenije, prorektor Univerze v Mariboru, (so)ustanovitelj in prvi dekan mariborske Filozofske fakultete, ustanovitelj in glavni urednik mednarodne knjižne zbirke Zora ter mednarodne revije Slavia Centralis; je prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju slovenskega jezika.
1. sekcija: Staranje prebivalstva in zagotavljanje ustrezne socialne varnosti na vseh področjih
• Imenitnost slovenskega jezika
Prispevek predstavlja imenitnost slovenskega jezika in njegovo knjižno oblikovanje ̶ pokrajinske (knjižne) različice so se sredi 19. stoletja poenotile v novoslovenščino, tj. enotni (pisni) slovenski knjižni jezik, v drugi polovici 19. stoletja pa se je po t. i. boju za individualnost slovenskega knjižnega jezika uveljavila tudi enotna norma slovenske zborne izreke. Enotni slovenski pisni jezik je bil dogovor med osrednje- in vzhodnoslovenskim jezikovnim prostorom, Stanislav Škrabec mu je določil vseslovensko zborno izreko na temeljih središčne slovenščine v sedemdesetih letih 19. stoletja. V 20. stoletju se je v razmerju do srbohrvaščine odprlo vprašanje njegovega statusa uradnega jezika, v samostojni Sloveniji pa je kot eden uradnih jezikov Evropske unije izpostavljen močni anglizaciji (v zadnjem času zlasti učni jezik na univerzah).